– Gunnar Lundkvist, Klas Katt
zbirka Ambasada Strip #15, dec. 2013, 128 str., 12 €
prevod iz švedščine: Danni Stražar
grafična oprema, oblikovanje črkovnih vrst, črkopis: Katja Kastelic in David Krančan
Švedski stripavtor Gunnar Lundkvist (1958, Stockholm) je Stripburgerjev stari znanec, ki že od leta 1979 ustvarja stripe z glavnim likom, zamišljenim, tihim, otožnim in večno zaskrbljenim mačkom Klas Kattom. V še sveži številki Stripburgerja #62 (dec.2013) si lahko med drugim preberete tudi intervju z njim.
Zbirka Klas Katt je izbor kratkih stripov, ki so bili v izvirno objavljeni v štirih knjigah. Ti stripi so kot poezija, z izrazito avtorskim pripovednim stilom, s kadri, ki so pogosto brez besedila in prikazujejo zgolj zaskrbljeni glavni lik, mačka Klasa Katta. Njegova malone robustna risba v črno-beli tehniki je običajno obdana le s črnino v ozadju, ki daje vtis, da bo ravnokar požrla osebni prostor glavnega lika in njega samega. Redki dialogi v stripih so običajno kratki, otožni in izražajo nezmožnost komunikacije. Zgodbe izpostavljajo nemočnega in v obupne situacije ujetega posameznika v sodobni družbi. Čeprav se zgodbe o Klasu Kattu na prvi pogled zdijo depresivne, so pravzaprav lepe, intimne, globoke in poetične pripovedi, ki zaradi specifičnega avtorskega pristopa lahko obstajajo le kot strip.
– Joann Sfar, Pascin
192 str., nov. 2013, 15 eur
PASCIN Joanna Sfarja je zbirka stripov o manj znanem, a toliko bolj razvpitem slikarju Juliusu Mordecaiu Pinkasu – Pascinu. Velja za Sfarovo najbolj osebno in najpomembnejše delo. Ta strip je pri L’Association prvotno izšel v šestih knjigah (2000-2005), mi pa jih bomo zbrali vse v eni knjigi.
Pascin je izmišljena komična biografija nadarjenega slikarja Pascina (1885-1930), bolgarskega Juda z ameriškim državljanstvom, ki je v Pariz prišel iskat slavo in svobodo. Gre za Pariz na obratu stoletja, ki je bil znan po živahni boemski in umetniški sceni. Tako spoznamo tudi druge slikarje iz tega obdobja, kot sta Marc Chagall in Oscar Kokoschka, pogosto v nenavadnih in bizarnih okoliščinah. Sfar se poslužuje likov, da bi skozi njih spregovoril o različnih temah, praviloma povezanih s slikanjem in umetnostjo, pa tudi z ženskami, spolnostjo, religijo in smislom življenja. Protagonistove pogoste sogovornice so prostitutke in umetniški modeli (pogosto v isti osebi), s katerimi se rad spušča v živahne sofistične razprave. Dialogi z modeli in ostalimi barvitimi liki so sočni in domiselni, polni inteligence in humorja.
Sfarjeva sproščenost pri formi se kaže tudi v fragmentirani pripovedi, razdeljeni v posamezne zgodbe, in pri slogu risanja. Stilska nihanja in različne tehnike risanja lepo ponazarjajo vzpone in padce življenja na pariškem Montmartru.
JOANN SFAR (1971) je francoski stripovski avtor in filmski režiser. Od leta 1994 sodeluje s francosko stripovsko založbo L’Association, pri kateri je objavil večino zgodnjih del. Sfar je izredno plodovit avtor. Več njegovih stripov je prevedenih tudi v angleščino. Za svoje delo na področju stripa prejel več nagrad, med njimi veliko nagrado Mednarodnega stripovskega festivala Angoulême, Eisnerjevo in Ignatzovo nagrado. Joann Sfar velja za enega najbolj priznanih evropskih sodobnih stripovskih avtorjev. Slovenskim bralcem je znan predvsem po stripovski predelavi klasične Saint-Exúperijeve zgodbe za mlado in staro Mali princ.
Ustvaril je animirani film Le chat du rabbin (Rabinova mačka, 2011) po svojem romanu v stripu in film o francoskem poetu in glasbeniku Sergeu Gainsbourgu z naslovom Gainsbourg: Une Vie Heroique (2010).
prevedla: Maja Meh
grafična oprema, oblikovanje črkovnih vrst, črkopis: Katja Kastelic
Izdajo sta podprla Javna agencija za knjigo RS in Program pomoči pri izdaji knjig Valentin
Vodnik, ki ga izvaja Francoski inštitut v Sloveniji – Francoski inštitut Charles Nodier iz Ljubljane.