Mesečni arhiv: oktober 2019

‘Alan Ford je priročnik za prihodnost, celo bolj kot Nostradamus’

Boštjan Tušek
.
Vsi zamudniki si lahko še ta konec tedna ogledate razstavo Alan Ford teče častni krog, ki jo je zadnjih pet mesecev gostila ljubljanska Narodna galerija. Razstava, ki je največja tovrstna na svetu, s kar 162 originalnimi tablami stripa je pritegnila okoli deset tisoč obiskovalcev, nam pa je več o njej povedal avtor Rok Glavan.

Slavna skupina TNT: Alan Ford, Sir Oliver, Jeremija, Šef, Grunf, spredaj pa so Cyrano, Bob Rock in Številka 1 (Broj 1).
Slavna skupina TNT: Alan Ford, Sir Oliver, Jeremija, Šef, Grunf, spredaj pa so Cyrano, Bob Rock in Številka 1 (Broj 1). FOTO: Miro Majcen

Prva številka stripa Alan Ford je v Italiji izšla leta 1969, točno pred dobrimi 50 leti, ko sta ga ustvarila scenarist Luciano Secchi (Bunker) in ilustrator Roberto Raviola (Magnus). Že leto pozneje se je zaradi domiselnih dialogov, črnega humorja, zbadljive satire, risarske kakovosti in izjemnega prevoda Nenada Brixyja hitro razširil po balkanskem polotoku in se vkoreninil v naš kulturni prostor.

Strip je smešil vse podkupljive, neusposobljene in zmanipulirane skupine ljudi na svetu, pred bodicami niso bili varni ne bogati ne revni, ne grdi ne lepi, ne pošteni ne lopovi. Zapleti so bili absurdni, presenetljivi, duhoviti in politično nekorektni. Nekateri izreki in krilatice so ponarodeli, vplive stripa pa je bilo čutiti tudi v glasbi (Prljavo kazališče) ter v filmih (Maratonci tečejo častni krog, Kdo neki tam poje, Smogovci). Zanimivega ga danes delajo tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip za preroka.

Avtor razstave Rok Glavan demonstrira, da se stripi berejo tudi tam, kamor gre celo cesar peš ...
Avtor razstave Rok Glavan demonstrira, da se stripi berejo tudi tam, kamor gre celo cesar peš …FOTO: Miro Majcen

“Alan Ford je prvič v Italiji pravzaprav izšel že leta 1961, to je bil znanstvenofantastični strip z vesoljskimi junaki, ki je bil v bistvu španski Johnny Galaxy, pri tej hiši pa je že delal Bunker, ki mu je potem dal ime Alan Ford. Izšlo je nekaj številk, potem pa so tega junaka upokojili. Leta 1967 je nato nastal prvi scenarij za Alana Forda, kot ga poznamo,” je takoj na začetku razložil Rok Glavan, avtor razstave Alan Ford teče častni krog, ob njegovi 50-letnici, ki se prav zdaj zaključuje v ljubljanski Narodni galeriji.

“Z razstavo smo želeli prikazati likovnost Alana Forda, zato tudi Narodna galerija, kjer smo lahko table primerno umestili v prostor, da je prišla do izraza likovnost in se vidi, kako je risba nastajala. Da pa ne bi bila samo ena dimenzija, smo prostor opremili z ambienti, kjer smo prebirali Alana Forda, tako imamo šolsko klop, dnevno sobico in seveda tudi prostor, kamor gre tudi cesar peš. Tematsko predstavljamo prvih 75 epizod, ki sta jih ustvarila ‘očeta’ tega stripa, Magnus in Bunker, imamo pa še tri naslovnice iz kasnejših epizod, ker tistih iz prvih 75 nismo mogli dobiti. Poglavja smo tako naredili po likih, od Številke 1 (Broj 1), Šefa, Jeremije, Sir Oliverja, Boba Rocka, Grunfa in seveda Alana Forda,” je zasnovo in koncept razložil Glavan.

V kultnem stripu so uživale številne generacije v nekdanji skupni državi, v srcih številnih starih in novih privržencev pa še kako živi tudi dandanes.
V kultnem stripu so uživale številne generacije v nekdanji skupni državi, v srcih številnih starih in novih privržencev pa še kako živi tudi dandanes. Foto: Miro Majcen

Leta 2017 je bila v Rimu največja razstava Alana Forda, ko so na ogled postavili 30 originalnih tabel Alana Forda, 25. maja letos pa je bila v Milanu ob 50-letnici nova razstava, ki so jo odprli tri dni pred ljubljansko razstavo, na kateri so imeli 49 tabel iz prvih 75 epizod, kar pomeni, da je slovenska s 162 tablami največja svetovna razstava Alana Forda. V Zagrebu so imeli prav tako razstavo in jih je bilo okoli dvajset iz različnih obdobij, ne samo iz obdobja Magnusa in Bunkerja. “Vse imamo iz ene same slovenske zbirke, slovenski zbiralec je načrtno zbiral in jih kupoval na dražbah v tujini in po galerijah stripovske ilustracije. Cena za table iz obdobja Magnusa in Bunkerja se gibljejo od 600 evrov naprej, če je iz prve epizode je vsaka tabla 2500 evrov, če je na njih Superhik, je cena med tremi ali štirimi tisočaki, če je sekvenca, je to od petnajst do dvajset tisoč evrov,” nam je o številkah in vrednosti tabel namignil Rok.

Avtor razstave s stripovskim prijateljem
Avtor razstave s stripovskim prijateljem FOTO: Miro Majcen

“Včasih smo se Alanu Fordu smejali, danes pa ga živimo,” je pomenljiva izjava Aleksandra Bucha, ljubitelja stripov, založnika in lastnika striparnice, o čemer ima svoje mnjenje tudi Glavan. “Ja, nekoč smo se mu smejali, danes pa lahko mularija to doživi na vsakem koraku. Kako ljudje brskajo po smeteh, ljudi, ki se borijo za vsak evro. Pred 50 leti je imel narod še težnje po spremembi sistema, danes pa smo prišli do konca in ne vemo, kaj bi se še lahko spremenilo. Zame je posebej rezprezentativna mala črna knjižica Broja 1, kar večkrat omenim, ko v eni epizodi skuša policaj odpeljati Boba Rocka v zapor, mu stopi v bran Broj 1 in iz knjižice prebere, da se je policaj 1234 poročil z bogato vdovo, jo dobro življenjsko zavaroval, nato pa je revica padla pod cirkularko. Nekaj, kar dandanes lahko beremo v črni kroniki. Imamo pa še kar nekaj afer, od politike pa do gospodarstva. Alan Ford je priročnik za prihodnost, bolj kot Nostradamus, lažje je napovedal, kaj se bo zgodilo,” je prepričan.

Strip je že leta 1970 prišel na jugoslovanski trg v genialnem prevodu Nenada Brixyja.
Strip je že leta 1970 prišel na jugoslovanski trg v genialnem prevodu Nenada Brixyja. FOTO: Miro Majcen

Prva epizoda Alana Forda je izšla leta 1969, že takoj naslednje leto pa je strip začel izhajati v Jugoslaviji, v genialnem prevodu Nenada Brixyja. “Sam v šali večkrat rečem, da so nam Italijani podtaknili veliko neuporabnih stvari, ki pa so se pri nas odlično prijele, od fičkov, stoenk in unotov. Tudi Alanu Fordu v Italiji sprva ni kazalo kaj prida, dokler ni prišla epizoda 26, ko se je pojavil Superhik, in sta se prodaja in posledično naklada krepko dvignili. Edina epizoda, ki ni izšla v običajnem vrstnem redu, je bila deseta epizoda Formule, v kateri so bili Rusi, seveda je to neuradna razlaga, prikazani kot slabi fantje. 125. epizoda Višja rasa pa je precej ‘okrancljana’ z nacisitično simboliko,” razlaga Glavan.

Alan Ford se je krepko zasidral v naš kulturno-družbeni prostor in hkrati postal pomemben ventilček. “Vedno je bil proti vsaki oblasti, poln politične nekorektnosti, zobe kaže tako debelim, suhim, lepim, grdim, revnim, bogatim, iz vseh se norčuje. Zato nam je bil simpatičen. Tak ventil bi potrebovala vsaka oblast, v času SFRJ smo imeli sicer kar nekaj takih ventilov, Slovenci smo imeli Pavliho in Moped Show, Hrvati Nelo Erižišnik in tako naprej. Odkar smo v demokraciji, nimamo Slovenci nobenega humorističnega časopisa, humoristične oddaje pa so videti, tako kot da bi jih privlekli z Žal,” je reflektiral avtor razstave.

Grunfizmi, le kdo jih ne pozna?
Grunfizmi, le kdo jih ne pozna? FOTO: Miro Majcen

Strip je dobil svojo priložnost tudi v slovenščini, v prevodu Brankota Gradišnika, s pričetkom leta 1993 pa do leta 1999, ko je potem zelo neredno izšlo 51 številk. “Prve številke so bile za oboževalce Alana Forda neberljive, ker jih je prevajal dobesedno, šele malce kasneje, okoli osme epizode, je začel uvajati svoje šale in v nekaterih primerih presegel Brixyja. Ko sem strip ‘podtaknil’ svojemu otroku, mu je bil smešen, kar pomeni, da je zadel humor” se spominja Glavan.

“Alana Forda smo ob abrahamu oživili skupaj s preostalo nekdanjo Jugoslavijo, naredili stvar, kot je treba, in kot avtor sem ponosen na to razstavo. V grobem si jo je ogledalo okoli deset tisoč obiskovalcev, kar je po mojem mnenju velika številka. Odzivi so v glavnem pozitivni, ljudje me ustavljajo na cesti in se mi zahvaljujejo. V Beogradu kar niso mogli verjeti, da imamo originalne risbe, in ne kopije. Dogovarjamo se, da bo šla razstava v Zagreb in Beograd. Ranko Novak je razstavo postavil na umetniški nivo, ki je zunaj stripa, pa vendarle mu je blizu,” je o razstavi in načrtih izpostavil avtor.

Kdor je želel, se je lahko fotografiral kot Številka 1 (Broj 1) v njegovem lesenem vozičku, s palico in odejo vred.
Kdor je želel, se je lahko fotografiral kot Številka 1 (Broj 1) v njegovem lesenem vozičku, s palico in odejo vred. FOTO: Miro Majcen

Edinstvena razstava bo, kot kaže, svojo pot nadaljevala v Zagrebu in Beogradu, da pa se “alanfordovska” manija nadaljuje po Sloveniji, pa dokazuje tudi prihajajoči dogodek Zobotrebec! Alan Ford!, ki bo 16. oktobra v Mestni knjižnici Kranj, kjer bo stripar Zoran Smiljanić Roka Glavana in ljubitelja stripov Sama Pureberja pobaral o tem, zakaj je (bil) Alan Ford bolj popularen v Jugoslaviji (in tudi v Sloveniji), kot v lastni domovini – Italiji. Vstop bo brezplačen, po Fordovsko pa bodo zaračunavali zgolj izhod. Za zadnji krog po razstavi pa bo za marsikoga kot nalašč tudi druga oktobrska nedelja, ki četudi bo sončna, ne bo izgubljena, če jo boste posvetili Alanu Fordu …

Razstava Alan Ford teče častni krog

Vir: https://www.24ur.com/popin/zanimivosti/alan-ford-je-prirocnik-za-prihodnost-boljsi-kot-nostradamus.html?fbclid=IwAR1KRNA7xfvtqgzzxwWHcMdfEyLuZ0uqqro0iEcLqeh-Scf1F8sY_xm87A4

Studio Risar
– Spaghetti Brothers integral 3


Če se pri (poslanskem) koritu do nezavesti nažiraš, lahko le še o novih in novih priboljških razmišljaš…  

David Lloyd: Moč politike v stripu

Stripovski festival Tinta je obiskal legendarni David Lloyd soavtor kultnega stripa V for Vendetta.

.

David Lloyd: Moč politike v stripu
David Lloyd se je srečal z ljubitelji stripa. Foto: Roman Šipić

.
Zdenko Matoz
.

Britanski stripar David Lloyd je s scenaristom Alanom Moorom na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja začel risati kultni strip V for Vendetta. Po njem so leta 2005 posneli film, slovito masko Guya Fawkesa, ki jo je upodobil Lloyd in jo v stripu nosi anarhistični antijunak, pa so za svojo vzeli protestniki po vsem svetu skupaj s člani gibanja Anony­mous. V soboto je imel Lloyd v okviru festivala Tinta v ljubljanskem Kinu Šiška predavanje o učinkovitem kadriranju v stripu. Pred popoldanskim pogovorom pa je avtor podpisoval svoja dela.

Ko ste začeli risati strip V for Vendetta, pri nas za film preveden kot V kot vroče maščevanje, je Veliko Britanijo vodila Margaret Thatcher. Je resničnost močno vplivala na vaše delo?

Pri tem stripu zelo močno. Nastal je po naročilu za novo stripovsko revijo, kjer so želeli imeti zamaskiranega vigilanta. To je bilo edino navodilo, ki sem ga dobil. Sprva je bilo nekako dogovorjeno, da sam naredim vse, vendar sem k sodelovanju povabil stripovskega scenarista Alana Moora. Oba sva politično močno zavedna, prepričana socialista. S tem, da je Alan svoja politična stališča nadgradil še s konceptom anarhije. Tisti, ki ste prebrali ta strip, veste, da ga zanima anarhistični način upravljanja družbe. Takrat je bil v Veliki Britaniji porast radikalnega desničarstva. Kot veste, imamo združbo National Front …

»Živimo v času, ko je demokracija zelo krhka stvar. Še vedno pa je najboljši sistem, kar jih je. Res ne vem, kaj bi jo lahko zamenjalo.«

Vendar so pogosto torijci tudi precej radikalno desni …

Res je. Stranka torijcev spreminja stopnjo ekstremnega desničarstva odvisno od količine tovrstnega populizma v državi. To so vedno počeli. Ta stranka v bistvu nima načel, saj se premika s plimo.
Z V for Vendetta sva želela narediti nekaj več kot le neko pustolovsko zgodbo. Zato sva se odločila, da bo zgodba politična, in kakor se je pokazalo, je bila močno politična in precej odmevna.

image

 Strip V for Vendetta avtorjev Davida Lloyda in Alana Moora je izhajal med marcem 1982 in majem 1989. Foto: arhiv avtorja

Lahko je imeti rad heroja, ki se bori zoper tirane in proti krivični družbi. Vendar so v resničnem življenju običajni ljudje tisti, ki se morajo boriti.

To je res. Heroj je seveda fantazijski lik. Je tisti, ki naredi to, kar si želimo narediti mi. V je heroj, ki vse naredi, vendar na koncu vse preda v roke ljudstvu. Na koncu … No, ne bom vsega povedal, če kdo stripa še ni prebral … Na koncu se v bistvu ne ve, kako se bo izšlo. V samo spodbudi upor, saj se ljudstvo upre fašizmu, potrebovalo je le nekaj zagona.
Zgodovina je polna uporniških voditeljev, ki jih lahko imenujemo heroji.

Vaš stripovski lik V je neke vrste anarhist, ki se bori proti totalitarizmu. So vaju z Alanom Moorom kdaj javno obtožili, da sta socialista ali komunista? Ti besedi sta običajno močni žaljivki na kapitalističnem zahodu.

(smeh) Javno nikoli ne. Menim, da je bil takrat vsak ustvarjalec na stripovskem področju socialist ali vsaj simpatizer teh idej. V vsej širši umetniški družbi nisem poznal nikogar, ki to ne bi bil.
Tu je treba poudariti, da so bili ta­krat stripi obravnavani kot manjvredna umetnost, če sploh umetnost. Predvsem pa je oblast imela strip za povsem nepomemben in s tem neškodljiv, nekaj, kar je ne ogroža. Zato smo tudi imeli toliko svobode pri umetniškem izražanju. Nihče nas nikoli ni napadel. Oblast se v bistvu ni zavedala, kaj počnemo.
Če sem iskren, se tudi sami nismo zavedali pomembnosti in odmevnosti našega dela in vpliva. Mi smo le želeli izraziti svoja politična in kulturna stališča. Nismo se zavedali lastnega pomena. Ta je pa še bolj narasel, ko je bil strip znova izdan v knjigah v Združenih državah Amerike. To je bil pravi čas za tovrsten strip, ki je še vedno srhljivo aktualen.

Sta se z Moorom veliko pogovarjala o V-ju in o tem, kako naj poteka zgodba v stripu?

Ko sva oblikovala glavni lik, je Alan napisal sinopsis za vsako knjigo, ki so razdeljene na poglavja. In sva se o tem veliko pogovarjala. Potem sva delala posamezna poglavja in se sproti pogovarjala. Ker je Alan genij, je bilo z njim krasno sodelovati. Jaz sem se le trudil njegovo zgodbo oživiti.

Vaša stilizirana maska Guya Fawkesa je postala simbol upora zoper brezvest­ne, pohlepne in skorumpirane oblast­nike. Ste kaj ponosni na to?

Absolutno! (smeh)

Vas je presenetilo, ko ste videli to masko po vsem svetu?

Prvič sem jo videl na demonstracijah proti scientologiji. Nekdo mi je poslal kratek videoposnetek nekoga, ki jo je nosil. To je pa zanimivo, sem si dejal. Sčasoma jih je bilo vse več vsepovsod. Prevzelo jo je tudi gibanje Anonymus, pa gibanje Zavzemimo …, videti jo je bilo na demonstracijah ob arabski pomladi, zdaj jo vidimo v Hongkongu … Maska je na pravi strani in temu ne nasprotujem. Sprašujejo me, kaj si mislim, da jo je prevzelo gibanje Anonymus, ali sem morebiti proti. Vsi ti ljudje počnejo to, kar mislijo, da je najbolje. Nihče je ne uporablja za zlobne namene. Imajo različne motive, različne načine delovanja, s katerimi se lahko strinjate ali pa ne, vendar je maska na pravih krajih na pravi strani in to je pomembno.

Kako pa gledate na avtorske pravice glede te vaše maske? Ste obogateli?

(smeh) Dobim neki odstotek od uradne prodaje. Sicer pa je veliko ilegalnih kopij naokoli …

To je verjetno eden največjih komplimentov, kar ste jih lahko dobili, mar ne?

Res je tako.

Ustvarjali ste tako v Veliki Britaniji kot Združenih državah Amerike. Obe državi imata zdaj na oblasti skorajda tipična stripovska zlobneža. Kakšen komentar?

To je precej zaskrbljujoče. Boris Johnson je neke vrste »mali jaz« Donalda Trumpa. Uporablja enako taktiko. Vse skupaj bi bilo zelo smešno, če ne bi bilo tako srhljivo žalostno, že kar tragično.

Res nista več smešna.

Seveda ne. Trump je nedavno umaknil ameriške vojaške sile iz Sirije in prepustil Kurde, da jih bo masakrirala turška vojska. On je popoln idiot, ki po svetu dela tragedije. Podobno neznosno je v Angliji. Jaz sem vsekakor za to, da ostanemo del Evropske unije. Prepričan sem, da je projekt združene Evrope dober in zelo pomemben.
Saj veste celotno zgodbo. Referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije je bil narejen zato, da bi rešil težave konservativne stranke. To je bil edini razlog zanj. Nihče ni verjel, da bo uspel, še posebno ne Cameron, takratni konservativni predsednik britanske vlade.

Še nekaj o vašem novem stripovskem projektu. Kaj je Aces Weekly?

To je zame zelo pomembno in edino, kar zdaj delam. Gre za spletno stripovsko revijo, ki izhaja ob ponedeljkih. Ker živimo v 21. stoletju, zlahka uporabimo najboljše mogoče načine razmnoževanja in distribucije, kar jih je izumil človek. To sta računalnik in internet. Zakaj torej zapravljamo toliko denarja, da posekamo drevesa, naredimo papir, tiskamo stripe, jih razvažamo po svetu, da končajo v trgovinah, na policah … To res nima smisla.
Da se razumemo, nisem proti klasičnemu stripu, kajti ravno med ljubitelji stripa je zelo pomembna dejavnost zbirateljstvo. Vendar če lahko dam strip na ekran in ga preprosto razpošljem po svetu, zakaj ne bi tega počel. To želim delati in tako delamo že nekaj časa. Sicer imam za zdaj še vedno izgubo, vendar sem temu zelo predan. Res je težko, vendar je nesmiselno, da tega ne bi počeli. To je tudi še najbolj ekološko obnašanje v našem poslu, kar je dobro za vse.

Vir: https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/david-lloyd-moc-politike-v-stripu-237335.html?fbclid=IwAR0IgdWEKZp2PDzAwZfXXI6LvKBBu4wCOCQrlwRegtRyxN8ZqZUAPXHj1w0

Veliki striparji se ustavljajo v Ljubljani. Uvodno dejanje Tinte z Marc-Antoinejem Mathieujem.

Čeprav je pomemben del Tinte osvetlitev domače stripovske produkcije, se tem običajno pridružijo tudi ustvarjalci iz tujine. Letos je v gosteh četverica mojstrov stripovskega izraza – David Lloyd, Olivier Schrauwen, Bastien Vives in Marc-Antoine Mathieu.

M. K.

Festival Tinta, ki je namenjen popularizaciji stripovske ustvarjalnosti, se bo tako danes v Atriju ZRC začel s predavanjem francoskega stripovskega mojstra igre svetlobe in senc Marca-Antoinea Mathieuja. Stripar bo s projekcijami predstavil svoje delo, poseben poudarek pa namenil risoromanu OTTO, uzrti človek (VigeVageKnjige). Tega bodo v petek v sklopu festivala tudi podrobno predstavili.

Nocojšnji uvodni festivalski dan bo zaznamovalo še odprtje treh razstav v galeriji DobraVaga, kjer bodo poleg skupinske postavitve Sosledja predstavili tudi dela Umetnice na mesec Zhang Chen iz Kitajske ter Zine vetrine italijanske vizualne ustvarjalke Darie Tommasi.


Festival odpira predavanje francoskega stripovskega mojstra igre svetlobe in senc Marca-Antoinea Mathieuja. Foto: Festival Tinta

V petek se predstavlja ustvarjalec Andrej Štular, ki bo na zunanje zidove AKC Metelkova mesta naslikal mural, naslovljen Kolaps. V galeriji Alkatraz pa se bo zvečer z razstavo in performansom predstavil “trenutno eden najbolj vročih in samosvojih avtorjev v svetu neodvisnega stripa” Olivier Schrauwen, ki ga lahko slovenski bralci po novem spoznajo preko albuma Fant moj (Stripburger).

Posebej pestra bo sobota, ki prinaša celodnevno s stripom obarvano dogajanje v CUK Kino Šiška. Od 10. do 18. ure se bo šišenski center urbane kulture spremenil v sejmišče, kjer bodo lahko obiskovalci na enem mestu preverili letošnjo stripovsko letino in izbrano ponudbo založb, striparn in prodajalcev rabljenih klasikov. Sejemsko barantanje bo pospremilo tudi pestro spremljevalno dogajanje.

V goste prihajajo še britanski stripar David Lloyd, soavtor albuma V for Vendetta, lika, čigar obraz je postal simbol Anonymous gibanja, in Bastien Vives, eno osrednjih imen nove generacije francoskega stripa, bosta na predavanjih predstavila svoj ustvarjalni proces in način dela, ob tem pa razkrila nekaj trikov za uspešno upodabljanje zgodb. Popoldan se bodo ena za drugo vrstile predstavitve najnovejših domačih stripovskih izdaj, ki jih med drugimi podpisujejo Martin RamovešMarko KociperSaša Kerkoš in Iztok Sitar, ter pogovori z osrednjimi tujimi gosti festivala.


Obraz Loydovega lika V for Vendetta je postal simbol gibanja Anonymous. Foto: Festival Tinta

Za konec še Pijani zajec
Sejmišče bo ponudilo unikatne umetniške grafike. Na ogled bo tudi razstava plakatov hrvaškega striparja Igorja Hofbauerja – Hofa, najmlajši pa se bodo lahko preizkusili na stripovskih delavnicah. Zaključek festivala bo na odru Vodnikove domačije pripadel Pijanemu zajcu, stripu, ki ga je po rezijanski ljudski pripovedki zrisal David Krančan.

Čeprav se uradno festival začenja danes, pa ga bogat spremljevalni program v Ljubljani, Kopru, Kranju in Mariboru dogodek vpeljuje že od konca septembra. Ob 50-letnici izida kultnega stripa Alan Ford bo v nedeljo potekalo zadnje vodstvo po junaku posvečeni razstavi v Narodni galeriji, v Slovenski kinoteki pa bodo prikazali filmsko priredbo Lloydovega stripa V kot vroče maščevanje v režiji Jamesa McTeigueja.


Nemara glavno ime nove generacije francoskega stripa, komaj 25-letni Bastien Vivès, je znan predvsem po pripovedi in ekspresivni digitalni risbi. Foto: Festival Tinta

Tinta združuje raznolike ustvarjalce domače stripovske in kulturnoumetniške scene z namenom popularizacije stripovske ustvarjalnosti, predstavlja vrhunce in raznolikost sodobne slovenske stripovske produkcije ter projekte, ki presegajo meje stripa in vstopajo v živahen dialog z drugimi umetniškimi zvrstmi.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/veliki-striparji-se-ustavljajo-v-ljubljani-uvodno-dejanje-tinte-z-marc-antoinejem-mathieujem/501833