Mesečni arhiv: junij 2018

1 2 3 6

SERIALKA OPITIH SLOVENSKIH STRIPOV – 5.del – Chicago, Črni kavboj in Gusarji – Miki Muster

V 93. letu se je poslovil Miki Muster, kiklop slovenskega stripa. Zevsu morda res ni koval strel, je pa zagotovo užival njegovo naklonjenost.

Rad je gledal v sonce, a se ni odtrgal od zemlje. Bil je izjemno discipliniran, delaven in talentiran. Ustvarjal je živalske stripovske junake (lisjaka Zvitorepca, želvaka Trdonjo in volka Lakotnika) in je najbolj bran in izposojan slovenski avtor stripov. Komični junaki so vedno priljubljeni liki in se jih bralstvo le stežka naveliča. Gre za like izven vseh običajnih standardov, ki jih krasijo manjše, simpatične pomanjkljivosti, te pa so karikirane do mere, da jih pri navadnem človeku le stežka najdemo.

Zvitorepec je začel izhajati leta 1952 v Poletovih podobah in povestih, ki se leto kasneje preimenuje v Petkovo panoramo in oktobra istega leta v Tedensko tribuno, kjer je po dvajsetih letih zaključil svojo stripovsko pot. V celoti je do leta 1973, ko je izšla zadnja epizoda Zvitorepca, ustvaril 43 Zvitorepcev, skupno 1260 strani.

Zgodnji Zvitorepec je kopija junakov, ki sta ju ustvarjala brata Disney. V začetku se je veliko ukvarjal s filigranskimi detajli ozadja. Leta 1959 pa se je v epizodi Na Luno počasi otresel ravnih linij in v naslednjem stripu zamenjal sterilno pero z bogatim čopičem. Šele takrat se je pokazala vsa razkošnost njegove risbe.

Ko je govora o kvaliteti in žanrski raznolikosti Mustrovih del, pride do izraza Zvitorepčeva raznolikost. Zelo dobre so zgodovinske zgodbe, kjer se super trojica s pomočjo čarovnije znajde v srednjem veku (Trubadurji, 1957, Na grmado, 1970), v starem Rimu (Gladiator, 1966) in celo v prazgodovini (Kamena doba, 1962), pustolovske, v katerih odkrivajo širni svet (Zvitorepec v Afriki, 1954), znanstvenofantastične, ekološke, kavbojske, družbeno satirične itd.

Chicago, Črni kavboj, Gusarji

Miki je v izbranih zgodbah svoje junake precej rudimentarno  “po-močil” v alkohol. V Gusarjih se prijatelji odpravijo ob obalo. Tam najde Lakotnik zapečateno steklenico s skrivnostnim sporočilom, ki vodi do gusarskega zaklada na skrivnostnem otoku, ki pa se ga želi polastiti tudi Joža Gulikoža. Med bojem za zaklad jo bolje odnesejo naši prijatelji in kasneje Gulikoži izmaknejo ladjo ter se ob jedači napijejo gusarskega vina. Sledi razplet… Na koncu se trojica odloči, da jo v naslednji avanturi mahnejo na Luno in Lakotnik zacmoka:”Na Luno hočeta? Pa je tam vsaj kaka poštena oštarija?!”

V zgodbi Chicago iz leta 1964 se Lakotnik infiltrira v čikaško podzemlje. Vstopi v bar, naroči pomotoma štefan (Štefan je tradicionalna slovenska steklenica za pijačo, predvsem vino, op. a.), se hitro zave napake in že zahteva dvojni whiskey, brez sode. V naslednjem okvirčku je za njegovo mizo že mična mladenka. V Chicagu Lakotnik popije dve enoti alkohola. Zanemarljivo.

V zgodbi Črni kavboj je že več alkohola, a ne za naše junake, temveč za Črnega kavboja in ostale prebivalce Slanega mesta tam nekje na Divjem zahodu.

Virus Miki Muster še danes marsikoga ni zapustil in v striparnici Buch je prijavljen vsak dan nov primer te nedolžne bolezni. Zvitorepec je vsekakor najbolj bran in najbolj prodajan stripovski junak pri nas. Še več. Do živega mu niso mogli niti junaki, kot so Asteriks, Srečni Luka in celo Miki Miška je klonil, da o politikih, ki so Zvitorepca sredi petdesetih let prepovedali, ker naj bi bil premalo socialističen, sploh ne govorimo.

Strip je umetnost. Sigurno. Včasih so rekli, da film ni umetnost. Risba mora govorit. Že samo to, da narediš zgodbo, ki je napeta in preživi šestdeset let je ene vrste umetnost,” je povedal Miki Muster.

Strip je orožje. Vzemi ga v roke!

Avtorica: Lucija Golčer

Vir: https://www.drogart.org/knjiznica/5568/serialka-opitih-slovenskih-stripov.html

1 2 3 6