Mesečni arhiv: januar 2018

1 2 3 5
Forum Ljubljana, Zavod za umetniško in kulturno produkcijo, Metelkova 6, 1000 Ljubljana
tel. +386 31 401556, core@mail.ljudmila.org, www.stripburger.org

MANUELE FIOR IN MIHA HA: NENAVADNA SREČANJA

Živel strip! Živela animacija! 18
stripovska razstava
Galerija Kresija, Ljubljana

ODPRTJE: sreda, 17. januar 2018, ob 19.00

 

Trinajsti mednarodni natečaj Živel strip! Živela animacija! tudi tokrat prinaša razstavo dveh avtorjev, katerih delo je namenjeno krepitvi ustvarjalnega navdiha mladih ljubiteljev stripa. Slovenski delež zastopa stripovski ustvarjalec miha ha: na razstavi v Galeriji Kresija bo predstavil originalne strani iz novoizdanega stripa Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš. Gre za stripovsko obdelavo istoimenske ljudske pripovedke o očetu in sinu ter njunemu oslu, ki ga peljeta naprodaj. Miha ha je zgodbo izrisal kot eno samo sliko; nazorna in jasna risba, začinjena s pravšnjo mero detajlov, omogoča berljivo in tekočo pripoved, ki mlajšim bralcem odkriva zimzelene modrosti ljudskega slovstva. Sodobno italijansko stripovsko produkcijo predstavlja Manuele Fior, avtor več nagrajenih albumov, ki bo v Ljubljani med drugim predstavil zgodbo dekleta Dore, ki je iztočnica natečaja. Nepredvidljiva mladenka premore poseben dar – bere misli drugih – in ta njena posebnost botruje številnim nenavadnim prigodam in situacijam (L’Intervista (Coconino Press, 2013). Roman v stripu zaznamuje klasičen stripovski pristop, ki pa mu ne manjka sodobne izrazne svežine. Ogledali si bomo izsek iz njegovega stripovskega opusa, strani iz v Angoulemu nagrajenega albuma Pet tisoč kilometrov na sekundo (Cinquemila chilometri al secondo, Coconino Press, 2009), iz Prekomorske rdečine (Rosso oltremare, Coconino Press, 2006) in ilustracije poezije, ki jih je objavljal v La Repubblici.

 

Manuele Fior in miha ha

Več v priponki! Vizualni material za novinarje

 

Vodstva:

sobota, 3. februarja, ob 10.30 (za izven),

torek, 6. februarja, ob 10.00 (za šole) in po dogovoru

 

Program Foruma Ljubljana sofinancirata MOL-Oddelek za kulturo in Ministrstvo za kulturo. Založniški program in mednarodna gostovanja revije Stripburger podpira Javna agencija za knjigo RS (JAK). / Spremljajte nas na: www.stripburger.org, www.facebook.com/stripburger

Žal tudi to ni bilo dovolj:

Priloga 1

Zoran Smiljanić

Rodil se je leta 1961 v Postojni, živi in dela v Kranju. Zaključil je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, študij pa nadaljeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani, smer likovni in tehnični pouk, na kateri pa ni diplomiral.
Je predstavnik generacije stripovskih avtorjev, ki se je v drugi polovici 80. let pod vodstvom urednika Iva Štandekerja kalila v tedniku Mladina. Stripe je objavljal tudi v časopisih Delo, Gorenjski glas, Pavliha, Naprej, Problemi, Katedra, Yu strip magazin (Srbija), Q magazin (Hrvaška), Kreator (Makedonija) in Vidici (Srbija).
Kasneje so ta njegova dela izšla v štirih samostojnih stripovskih albumih, ki so šteli čez 600 strani.
Med drugim se ukvarja tudi z ilustriranjem in oblikovanjem učbenikov, knjig, filmskih plakatov, storyboardov, ovitkov zgoščenk, kot tudi z risanjem karikatur.
Kot kolumnist, karikaturist, recenzent, kritik in filmski publicist je sodeloval pri revijah in publikacijah: Republika, Primorske novice, Oskar, PC & mediji, Escape, Premiera, Boni, Bukla in Kinotečnik. Pri reviji Ekran je že več let stalni sodelavec in član uredništva. Je avtor nekaj scenarijev za dolgometražne filme, od katerih je realiziran Futura: na odprtem (Rudi Uran, 2017).

Smiljanić je do sedaj zrisal že več kot 1000 stripovskih strani. Kot avtor se skoraj izključno posveča domačim, slovenskim temam. Poleg aktualnih tem ga zanima narodova zgodovina, predvsem njena zamolčana in spregledana poglavja: druga svetovna vojna, Slovenci v 19. stoletju in osamosvojitvena vojna. Njegovi zgodnji izdelki so bili izrazito politično provokativni, radikalni in angažirani, kar je bilo v 80. letih na stripovskem področju nekaj povsem novega, saj so bili takratni stripi večinoma namenjeni zabavi in niso problematizirali aktualnih razmer. Smiljanić je tabuje kršil že v stripu 1945, ki je uradno zgodovino NOB obrnil na glavo, še bolj pa v 210-stranski sagi Hardfuckers, kjer je v letih 1987-1991 spremljal propad socializma na naših tleh. Pri tem je zbujal jezo oblastnikov, zato je nekaj časa objavljal pod psevdonimom Vittorio de la Croce. V 90. letih je delal na seriji kratkih zgodb pod skupnim imenovalcem Družinske zgodbe, vmes je skočil v II. svetovno vojno s stripom 1943, kjer je obravnaval še danes aktualne zdrahe med partizani in domobranci, skrite plati osamosvojitve je obravnaval v nenavadno poetičnem stripu 1991, posledice razdelitve naše družbe pa je tematiziral v stripu Zadnja vojna. Pri konstantni vsebinski angažiranosti pa se je ves čas ukvarjal s stripovskim jezikom, raziskoval, eksperimentiral in kultiviral je njegove pripovedne, likovne in formalne pristope.

Njegov največji projekt, ki se ga je lotil s soscenaristom Marijanom Pušavcem, je stripovski serial Meksikajnarji. Saga o slovenskih prostovoljcih, ki so se v letih 1864-1867 borili za mehiškega cesarja Maksimilijana šteje pet albumov oziroma 350 ročno pobarvanih strani. Dobrih deset let je trajalo, da sta delo zaključila, pred tem pa sta še enkrat toliko raziskovala tematiko, zbirala dokumentacijo in pisala scenarij.
Zadnji, peti del Meksikajnarjev je izšel leta 2016, leta 2015 pa je Smiljanić zrisal zgodbo o okupirani Ljubljani v času druge svetovne vojne z naslovom Spomini in sanje Kristine B. Strip je bil del projekta Skriti otroci II. svetovne vojne, ki ga je za Mestni muzej Ljubljana v sodelovanju z EU vodil in realiziral dr. Blaž Vurnik, ki je za projekt prejel muzejsko nagrado ICOM za mednarodno prepoznaven projekt. Strip sam pa je prejel nagrado Zlata hruška, ki ga za kakovostne otroške in mladinske knjige podeljuje Mestna knjižnica Ljubljana.
Trenutno v Mladini objavlja strip Zadnji let Tonija Mrlaka, ki bo po zaključku izhajanja izšel v 216-stranskem zborniku Vojne zgodbe, v pripravi pa je tudi Ustava Slovenije v stripu, ki bo izšla v nakladi 23.000 izvodov.

Priloga 2

Obrazložitev predloga:

Stripovski avtor, ilustrator, karikaturist, publicist in scenarist

Zoran Smiljanić

za njegovo delo na področju stripa, s poudarkom na stripovskih albumih Meksikajnarji: Queretaro in Vojne zgodbe

Iz življenjepisa Zorana Smiljanića in opisa del, ki jih je ustvaril, razberemo, da je vrhunski umetnik na področju stripa, ilustracije in karikature, udejstvuje pa se tudi kot kritik, kolumnist in filmski scenarist, je dobrodošel gost na razstavah, voditelj stripovskih večerov v Mestni knjižnici Kranj, aktiven pedagog in teoretik stripa ter raziskovalec medija. Pronicljivo spremlja politično dogajanje okoli sebe in ga kritično, z osebnim pristopom ter humorno in humanistično, vendar nikoli pridigarsko ali pretenciozno, podaja v svojih delih. Je vrhunski kronist slovenske zgodovine.

V časovnem okviru vašega razpisa je o stripu predaval študentom na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje; do konca leta bo med drugim imel še delavnico o stripu v ZKPZ Dob. Za upravičenost do nagrade pa so najpomembnejši njegovi stripi v knjižni obliki: zadnji – peti del sage Meksikajnarji in 216-stranski zbornik Vojne zgodbe, ki bo izšel do konca leta.

Strinjam se z izjavo lanskoletnega nagrajenca Prešernovega sklada in najboljšega slovenskega stripovskega avtorja Tomaža Lavriča, ki je o Meksikajnarjih izjavil: “Filigranski scenarij, živa in sugestivna risba, dosledna dokumentiranost zgodovinskega obdobja, emotivna moč likov, epska širina in smisel za detajle, jedri dialogi, brezhibna montaža in nenazadnje relevantna tema odlikujejo ta lep in ambiciozen strip. Strip, ki bi moral nekoč soditi v korpus nepogrešljivih del nacionalne kulture.” K njegovi izjavi še dodajam, da bi Meksikajnarji morali biti dostopni na knjižnih policah vseh slovenskih knjižnic, da bi nas podučili o delu dolgo zamolčane slovenske zgodovine.
V zborniku Vojne zgodbe pa nam bo s samosvojim pogledom predstavil NOB in osamosvojitveno vojno in nam ponudil kost v razmislek. Njegova dela namreč nikoli niso enodimenzionalna ali ideološko navijaška, temveč večplastna, izzivalna, poznavalska in vedno intrigantna, predvsem pa humana in pozitivna. Poleg tega s svojim delom dosega tako masovno stripovsko publiko kot tudi bolj zahtevne in aktivne bralce stripov.
Znani hrvaški avtor, založnik in publicist Darko Macan je o njem dejal: »Smiljanić je verjetno najboljši scenarist za dolge zgodbe na področju bivše Jugoslavije.«

Na podlagi vsega naštetega v našem predlogu: izdanih stripov, razstav stripa, izobraževalnega in publicističnega dela zadnjih dveh let, predlagamo Zorana Smiljanića za nagrado Prešernovega sklada.
Srečno!

Aleksander Buh
Strip.art.nica Buch

Priloga 3

Stripografija:
– Folk against rock (Glasilo KLG, 1981)
– Slava vojvodine Kranjske (Glasilo KLG, 1982)
– Hiša Metoda Trobca (Glasilo KLG, 1983)
– Balada o treh baletkah in dveh vojakih (Glasilo KLG, 1984)
– Črna mačka (1986)
– 1945 (Katedra, 1986-1987)
– Hardfuckers 1 (Mladina, 1987-1988)
– Hardfuckers 2 – Zokiju v spomin (Mladina, 1988-1989)
– Hardfuckers 3 – Še pomnite, tovariši? (Mladina, 1989-1991)
– 1991; Zadnja vojna (Mladina, 1992) (COBISS)
– Družinske zgodbe: Njunih dvajset let (Mladina, 1993)
– Družinske zgodbe: Railroad Crossing (Mladina, 1994)
– Družinske zgodbe: Deset dni, ki so spremenili svet (Mladina, 1995)
– 1943 (Mladina, 1995-1996)
– Družinske zgodbe: Blok (Mladina, 1997)
– Družinske zgodbe: Junak (Mladina, 1998)
– Zadnja vojna (Mladina, 1999)
– Meksikajnarji – prvi del: Miramar (Umco, 2006) (COBISS)
– Meksikajnarji – drugi del: Laibach (Umco, 2007-2008) (COBISS)
– Meksikajnarji – tretji del: Meksiko (Umco, 2011) (COBISS)
– Hardfuchers – zbornik (Buch, 2011) (COBISS)
– Slovenski klasiki v stripu – skupinski (Mladina & Forum, 2011; (COBISS)
– Družinske zgodbe – zbornik (Buch, 2012) (COBISS)
– Meksikajnarji – četrti del: Sierra Madre (Umco, 2013)
– Izhod, promocijski strip za film (Influenza d.o.o. / Influenz Pictures, 2013)
– Idila, promocijski strip za film (Blade Production, 2015)
– Spomini in sanje Kristine B. Ljubljana 1941–1945 (scenarij: dr. Blaž Vurnik, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, 2015, slovenska in angleška različica) (COBISS) – Zlata hruška

Izobraževalni stripi:
– Bine Molj – za Osrednjo knjižnico Kranj (2003)
– Peter proti piratom – za Ministrstvo za informacijsko družbo (2004)
– Ustava v stripu – za Državni zbor (2011) (objava na internetu)

Pomembnejše razstave stripov:
– Vinkovci (1987)
– Galerija ŠKUC (1988) s Felixom Casiem
– Bienale mladih sredozemskih ustvarjalcev, Bologna (1988)
– Crvena galerija, Sarajevo (1990)
– Mednarodna potujoča razstava Signed By War, sklad AWA iz Nizozemske (1994)
– Slovenski strip v Celju (1996)
– Festival stripovske revije Babel v Atenah in Patrasu (Grčija, 1999/2000)
– Mladinski center v Celju (2002) (samostojna)
– 4. salon stripa v Velesu (Makedonija) 2006
– Slovenski strip (Celje) 2006
– Knjigarna Antika (Celje, april 2008)
– Celjski grad, galerija (april 2008)
– KUD France Prešeren (Slovenski klasiki) 2009
– KUD France Prešeren (Meksikajnarji) 2009 (samostojna)
– CRŠ Zagreb (november 2009)
– Celjski grad, galerija (2010)
– Mestna galerija Ljubljana (razstava Risba v stripu na Slovenskem, julij-oktober, 2011)
– Layerjeva hiša, Kranj (2012) (samostojna)
– Umetnostna galerija Maribor, Stripovski junaki rešujejo Evropo (junij-julij, 2012) in avtorstvo plakata
– Mestna knjižnica Ljubljana – KOŽ (julij 2012) (samostojna)
– Galerija Skrinja Maribor (september 2012) (samostojna)
– Cankarjev dom – 29. slovenski knjižni sejem (november 2013)
– Slovensko veleposlaništvo v Bruslju (junij 2014)

Predstavitve stripov s podpisovanjem v Strip.art.nici Buch:
– Meksikajnarji 1 (2006)
– Meksikajnarji 2 (2008)
– Meksikajnarji 3 (2011)
– Slovenski klasiki – (september 2011) (skupinsko)
– Hardfuckers (oktober 2011)
– Družinske zgodbe (junij 2012)
– Meksikajnarji 4 (oktober 2013)
– Spomini in sanje Kristine B. (april 2015)

Priloga 4

Dela izšla v zadnjih dveh letih:
– Novi svet iz besed, berilo za 6. razred OŠ, založba Rokus-Klett (2016)
– ilustriranje spominskega zbornika Društva bibliotekarjev Gorenjske (2016)
– Meksikajnarji – peti del: Queretaro (UMco, 2016) (COBISS)
– Zadnji let Tonija Mrlaka (trenutno izhaja v Mladini)

V pripravi:
– Vojne zgodbe integral (Buch, december 2017) (COBISS)
– Ustava v stripu – projekt Državnega zbora in Ustavnega sodišča, popravljena in dopolnjena izdaja v knjižni obliki (v pripravi, 2017/2018)

Razstave stripov v zadnjih dveh letih:
– Svetovljanka sreča Meksikajnarja, Hiša literature (Literaturhaus) Dunaj, (2016) samostojna
– Stripovsko desetletje 2006-2016, Galerija sodobne umetnosti Celje (2016) skupinska
– To je orožje! Angažirani strip XX. stoletja na Slovenskem, Vodnikova domačija, Ljubljana (2016) skupinska
– Zadnja velika romantična pustolovščina – pregledna razstava Meksikajnarji 1-5, Mestna knjižnica Kranj (2017) samostojna
– Radio televizija Slovenska, Bratislava, Slovaška (maj 2017) skupinska v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Bratislavi
– Makedonska opera i balet, Skopje, Makedonija (junij 2017) skupinska v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Skopju

Napovedi razstav:
– 4. mednarodni strip festival, Čakovec (Hrvaška), kjer bo Smiljanić glavni gost festivala (oktober 2017) samostojna pregledna razstava stripov in ilustracij
– Vodnikova domačija, Ljubljana (oktober 2017) skupinska

Ostali dogodki zadnjih dveh let:
– pogovor na prireditvi Stripolis (oktober 2016)
– pogovor na knjižnem sejmu v CD, Ljubljana (november 2016)
– predstavitev in pogovor na prireditvi Mesto knjige, Nova Gorica (december 2016)
– pogovor na temo angažirani strip v Vodnikovi domačiji s Svetlano Slapšak, Cirilom Horjakom in Zoranom Smiljanićem (september 2016)
– predavanje študentom o stripu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana (2017)
– povabljen kot mentor za ilustracijo in strip k projektu “Vključimo in aktiviramo!” za ranljive družbene skupine v organizaciji JAK RS in EU za leto 2018; delavnico bo imel v ZKPZ Dob
– predavanje – Ken Parker: Kultni junak, ki se je postaral z nami (Strip.art.nica Buch, oktober 2017)
– predstavitev s podpisovanjem: Vojne zgodbe (Strip.art.nica Buch, december 2017)

Predstavitve 5. dela Meksikajnarjev oz. celotnega seriala:
– Strip.art.nica Buch (2016)
– knjigarna Antika Celje (2016)
– knjižnica Logatec (2017)
– knjižnica Kranj (2017)
– knjižnica Velenje (2017)
– knjižnica Slovenj Gradec (2017)
– knjižnica Logatec (2017)

Striparski večeri v Mestni knjižnici Kranj v zadnjih dveh letih (organizira in moderira Zoran Smiljanić):
Pogovori o stripu z vidnimi domačimi in tujimi avtorji že tretje leto potekajo v prostorih knjižnice Kranj.
– Marjan Manček (februar 2016)
– Andrej Štular, David Kranjčan (marec 2016)
– Maja Meh (april 2016)
– Samira Kentrić (maj 2016)
– Marcel Ruijters, Nizozemska (oktober 2016)
– Ervin Hladnik – Milharčič o časopisu Charlie Hebdo in stripu Katarza (november 2016)
– Stjepan Bartolić Štef (december 2016)
– Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec, moderator Mitja Linec (januar 2017)
– Bojan Albahari, pogovor o stripu Arabec prihodnosti in Rdeča Rosa (februar 2017)
– Bernard Kolle, pogovor ob izidu albuma Antarktika (marec 2017)
– Gašper Krajnc (april 2017)
– pogovor s štirimi avtorji na Sejmu stripa v MKK Kranj (april 2017)
– predavanje: Vestern v stripu, prvič: Ken Parker (maj 2017)

Izbrane objave o Zoranu Smiljaniću v medijih v zadnjih dveh letih:
– članka o Meksikajnarjih v reviji Outsider ob razstavi na Dunaju v nemščini (2016)
– intervju v reviji Dialogi (december 2016)
– dva članka o stripu Meksikajnarji, Logaške novice (maj, julij 2017)
– recenzija stripa Spomini in Sanje Kristine B. v reviji Mentor (2016)
– intervju v reviji Zarja (2016)
– intervju v reviji Bukla (2016)
– intervju v reviji Stripburger (2016)
– intervju Adios, Meksikajnarji! v reviji Mladina (2016)
– intervju v oddaji Poletna scena RTV Slovenija 1 (avgust 2016)
– dva članka o stripu Meksikajnarji, Logaške novice (maj, julij 2017)
– nastop v oddaji Kino fokus z Matejo Valentinčič RTV SLO (2017)
– intervju na zamejskem radiju RAI Furlanija-Julijska krajina, Radio Trst A (2017)

Članki, recenzije, kolumne, objave Zorana Smiljanića v medijih v zadnjih dveh letih:
– Življenje, smrt in vstajenje Feral Tribuna, članek o reviji Feral Tribune ob izidu Knjige Smijeh slobode Borisa Pavelića, Mladina (2016)
– članek Prva petdesetletka Dušana K., o razstavi Dušana Kastelica, Mladina (2016)
– članek Oberkrainer strip na Dunaju, o razstavi na Dunaju, Mladina (2016)
– Michael Cimino, Ekran (2016)
– Kronika slovenske neumnosti, drugič, recenzija 2. izdaje Izjav desetletja Tomaža Lavriča, Mladina (2016)
– Arabci prihajajo!, recenzija albuma Arabec prihodnosti, Mladina (2017)
– članek Beatifikacija nejevernega Tomaža, ob prejemu nagrade Prešernovega sklada Tomaža Lavriča, Mladina (2017)
– Antarktika, Antarktika!, recenzija ob izidu strip albuma Antarktika Bernarda Kolleja, Mladina (2017)
– O medvedih in ljudeh, recenzija albuma Sin očeta medveda, Mladina (2017)
– Jezus za ateiste, recenzija stripovskega albuma Čarodej Tomaža Lavriča, Mladina (2017)
– Sam proti kapitalizmu, recenzija knjige Črna knjiga komunizma Marcela Štefančiča, jr., Mladina (2017)

Drugo:
– Od stripa do filma … in nazaj, Ekran (2016)
– soscenarist za film Futura: na odprtem (Rudi Uran, 2017).

Dopolnitev predloga

Buch d.o.o.
Strip.art.nica Buch
Vrhovci, Cesta XV/7
1000 Ljubljana

Prešernov sklad
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana Ljubljana, 23.10.2017

Zadeva: Dopolnitev k predlogu za nagrado prešernovega sklada Zoranu Smiljaniću

Spoštovani!

V predlogu za nagrado Zoranu Smiljaniću smo omenili tudi knjigo Ustava v stripu. Knjiga je izšla prejšnji teden, Smiljanić jo je zrisal po predlogah strokovnjakov Državnega zbora in Ustavnega sodišča. V njej je na poljuden, samosvoj lahkoten in šaljiv način predstavil izbor členov Ustave.
Knjiga je namenjena predvsem osnovnošolski mladini za lažje razumevanje posameznih členov s področja človekovih pravic, sociale, državne ureditve ter ustavnosti in zakonitosti, s tem pa spoznavajo našo ustavo in krepijo domoljubje, vendar bomo tudi starejši z veseljem segli po njej, z zanimivim pristopom pa naj bi nas pozvala, da se vsi državljani seznanimo z Ustavo, pri otrocih pa zbudila zanimanje za strip.
Zoran je namenoma izbral stil, ki ga uporablja pri ilustriranju osnovnošolskih učbenikov, ker je otrokom že znan in so ga sprejeli za svojega. Njegovi hudomušni možiclji nas ne pustijo ravnodušne in nas tudi pri tako resni stvari kot je Ustava nasmejijo in poučijo.
Srečno!

Aleksander Buh
Strip.art.nica Buch

1 2 3 5