Družabni večer za vse striporisce in stripoljubce sreda, 29. januar 2014 ob 20. uri

Januarja bo osrednji gost Stripolisa legendarni slovenski risar Zoran Smiljanič, ob boku Tomažu Lavriču glavno ime Mladinine stripovske revolucije v zgodnjih devetdesetih. Potem ko je v prvi dekadi slovenske samostojnosti zrisal več sto strani nasilja in seksa polnih, filmsko režiranih in odlično scenariranih klasikov, kot so Hardfuckers I, II in III, 1991 ter Družinske zgodbe, dandanes že deset let pili monumentalno stripovsko sago o slovenskih vojakih v Mehiki za časa avstroogrskega cesarstva z naslovom Meksikajnarji. Z Zoranom bo debatiral Izar Lunaček, na stripoliški večer pa bodo v Kinu Šiška naprodaj tudi vsi trenutno dostopni mojstrovi stripi.

Novi in rabljeni stripi – prodam:

– Alan Ford 1-144 (Strip agent)
– Alan Ford 1-51 (slovenski)
– Batman: The Dark Knight Strikes Again (Frank Miller)
– Batman: The Dark Knight Returns (Frank Miller)
– Batman & The Monster Men (Matt Wagner)
– Hitman: Who Dares Wins
– The Sgt. Rock: Archives, Volume 1-2
– Alan Moore s – The Courtyard
– Edgar Allan Poe s – Haunt of Horror (Corben)
– Ex Machina – The Deluxe Edition Book One-Five
– Black Kiss (Howard Chaykin)
– Screaming Planet (Alexandro Jodorowsky)
– Fax From Sarajevo (Joe Kubert)
– Konan 1-6 (Darkwood) lahko po komadih
– Baron Minhauzen priča (NIRO Dečje novine)
– Mikijev zabavnik (Politikin zabavnik) večja količina
– Miki Muster – Srečni osel
– …

Meksikajnarji in Na svoji zemlji

Izbor originalnih stripovskih tabel predstavlja domači stripovski kavboj Zoran Smiljanić.

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Arhiv člankov / ponedeljek, 20. januar 2014 / 10:51

V Mestni knjižnici Kranj sta od minulega tedna na ogled dve zanimivi razstavi: stripov in ilustracij Zorana Smiljanića ter o prvem slovenskem povojnem filmu Na svoji zemlji.

Kranj – V dvorani knjižnice v prvem nadstropju so sodelavci Tolminskega muzeja postavili dokumentarno razstavo o nastajanju in življenju prvega slovenskega zvočnega igranega celovečernega filma Na svoji zemlji, posnetega daljnega leta 1948. Razstavo so v Tolminskem muzeju pripravili leta 2008, ob 60. obletnici na­stanka filma, tokrat v Kranju pa je posvečena tudi spominu na pred dvajsetimi leti preminulega režiserja Franceta Štiglica (1919–1993), ki je s tem filmom pogumno zakorakal na filmsko prizorišče ter s svojim obsežnim ustvarjalnim opusom pomembno sooblikoval slovensko filmsko zgodovino.

»V Kranj smo pripeljali osnovni del muzejske postavitve, ki se je v zadnjih letih sicer sproti dopolnjevala in se nekako dokončno oblikovala s tematsko potjo Na svoji zemlji. V knjižnici predstavljeni panoji so tako stalno postavljeni v kulturnem domu v Grahovem ob Bači in so kot taki del tematske poti,« je povedala avtorica razstave, kustosinja Tolminskega muzeja Karla Kofol in dodala, da so doslej že go­stovali v Piranu in Ilirski Bistrici.

Tokratna razstava je posvečena tudi sodelovanju med Francetom Štiglicem in Cirilom Kosmačem, ki je bil tako rekoč njegov scenarist. Sodelovala sta pri štirih filmih, s tem da je zadnji film Tantadruj do konca posnel Francetov sin Tugo. Na film nas tako na razstavi spomni osem panojev, kjer v sliki in besedi spoznamo, kako so iskali prave lokacije za snemanje filma, kako se je pisal scenarij, kakšna je filmska zgodba, kako je potekalo samo snemanje, pa o igralski zasedbi in sodelovanju z domačini, predstavljene pa so tudi ocene in odmevnost filma ter njegova promocija in gledanost. Zanimiv je tudi zemljevid vseh lokacij, kjer so film snemali, ki ga je izdelal scenograf Tone Mlakar iz Škofje Loke. V knjižnici 8. februarja napovedujejo ogled filma in pogovor o njem in o režiserju Francetu Štiglicu.

V vitrinah v pritličju pa je na ogled razstava stripov in ilustracij avtohtonega domorodca Zorana Smiljanića, ki se z enim očesom venomer ozira po nemirnih časih Divjega zahoda, z drugo nogo pa stoji trdno na blatni rodni grudi. Avtor in ilustrator predstavlja cvetober stripovskih strani iz svojega epa Meksikajnarji kot tudi nekatere druge stripe ter angažirane ilustracije in naslovnice, ki jih je v prelomnih 80. in 90. letih narisal za revijo Mladina. Ogled razstave na lastno odgovornost, opozarja avtor. Mar res? »Ker so vitrine nizke, obiskovalci knjižnice pa so tudi otroci, izbor del temelji na družini prijaznih in ne preveč provokativnih stripovskih tablah in ilustracijah. Vsekakor je nekakšen prerez mojega dela, od najbolj pomembnih risarskih del v preteklosti do aktualnih stripovskih izdaj,« odgovarja Zoran Smiljanić, ki je lani novembra skupaj z avtorjem besedila Marijanom Pušavcem predstavil četrti del stripovske sage Meksikajnarji.

V polovici vitrin so tako predstavljene originalne table iz vseh štirih albumov Meksikajnarji. »Izbral sem najbolj atraktivne, z razkošnimi slikami, množičnimi prizori in panoramami. Sledijo črno-beli stripi iz obdobja osemdesetih in devetdesetih let, v prvem provokativne in bolj agresivne teme v drugem teme slovenske osamosvojitve.« V tem sklopu sta predstavljena kultni strip Hardfuckers in Railroad Crossing ter tudi Zadnja vojna, v kateri je Smiljanić »porušil« Prešernov spomenik in Tromostovje. Na ogled je tudi nekaj odličnih ilustracij za učbenik slovenščine za 7. in 8. razred, kjer avtor pokaže tudi svojo ilustratorsko moč. Razstavo zaključuje nekaj naslovnic iz najboljših let revije Mladina ter Katedre.

Sicer pa Smiljanić vsak mesec v knjižnici pripravi tudi stripovski večer. V fe­bruarju bo gost kultni hrvaški avtor Igor Kordej, že ta teden pa bosta to, kako sta se lotila samomora v stripu, predstavila Žiga Valetič in Gašper Rus.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/article/20140120/C/140129993/1082/1168/meksikajnarji-in-na-svoji-zemlji-#.Ut9-Kby0z2k.twitter