Mesečni arhiv: november 2015

1 2 3 12







Miki v Zlati knjigi Knjižnega sejma


V kategorijah “Najlepša slovenska knjiga” so slavili: David Krančan za najlepše oblikovani strip – Pijani zajec, Veliko nagrado knjižnega sejma je prejela knjiga Kuhinja v dvoje Andreja Valene, Anje Maležič in drugih (oblikovalka Teja Ideja) in Ajdin Bašič (ni na sliki) za najlepše oblikovano monografijo in bibliofilsko izdajo – Stoletje plakata.


Foto: Anže Buh

Strokovnjak za Tintina bo prvi profesor za stripe na Otoku

.
Akademska uveljavitev stripovske umetnosti
30. november 2015 ob 11:09,
zadnji poseg: 30. november 2015 ob 11:35
London – MMC RTV SLO/STA

Francoski avtor romanov v stripu in kritik Benoit Peeters bo prvi profesor v Veliki Britaniji, ki bo predaval o umetnosti stripa. Kot gostujoči profesor bo od prihodnjega poletja predaval na univerzi v Lancastru.

Peeters napoveduje, da si želi raziskovati povezavo med zgodovino stripovske umetnosti in sodobno ustvarjalnostjo, med francoskimi in belgijskimi stripi in med svetom klasičnih stripov in romanov v stripu. Posebej je znan kot strokovnjak za stripovskega junaka Tintina.

Peeters bo na univerzi, s katero je podpisal triletno pogodbo, vodil delavnice kreativnega pisanja, predaval in svetoval podiplomskim študentom.

Sodelovanja se veselijo tudi na univerzi, saj so prepričani, da bo to pomemben prispevek k akademski uveljavitvi stripovske umetnosti.

A. P. J.

Tintin
Avtor Tintina je je Belgijec Georges Remi, bolj poznan kot Herge. Foto: Reuters
.
Vir: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/strokovnjak-za-tintina-bo-prvi-profesor-za-stripe-na-otoku/379923

Gosta: Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič

.

Življenjepis v stripu
zbirka Republika Strip #22, nov. 2015, 164 čb str., A4-, 10 eur

Jesen prinaša plodove trdega dela: tako v naravi kot v umetnosti. Marijan Pušavec, najbolj izkušeni domači stripovski scenarist, in Jakob Klemenčič, izurjeni domači striporisec, sta pri Stripburgerju, najvidnejši domači strip-reviji, izdala stripovsko biografijo najzanimivejše Celjanke, pisateljice, poliglotke in svetovne popotnice Alme M. Karlin.

Marijan Pušavec, ki dela na domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje, svojih zgodovinskih besedil ne prepušča domišljiji, temveč se zakoplje v dokumentacijo in arhive, da bi lahko posredoval karseda pristno historično izkušnjo. Zato se je poglobil v Almino življenje in delo, prebral in pregledal malo morje njenih romanov, potopisov, člankov, pisem in neobjavljenega arhivskega gradiva ter napisal biografski scenarij za strip o tej izredno zanimivi in samosvoji osebnosti iz slovenske kulturne zgodovine.

Jakob Klemenčič je izkušen stripovski avtor, ki rad piše lastne scenarije, a se je tokrat prepustil tandemskemu delu in Pušavčev scenarij prelil v polnokrvne stripovske podobe, skozi katere Alma v prvi osebi pripoveduje svojo življenjsko zgodbo.

Življenjepis v stripu Alma M. Karlin, svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih zaključenih poglavij: ‘Cilli’, ‘London’, Svet’ in ‘Celje’, v katerih sledimo življenju te nenavadne ženske od otroštva naprej skozi zdravstvene težave, zgodnjo očetovo smrt in mučni odnos z materjo do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin, težav s povojno oblastjo in smrti v revščini. V najdaljšem poglavju je prikazan vrhunec romana, sedemletno potovanje okrog sveta.

amk-ii-09

»Ne da hočem, ampak moram. Nekaj v meni me sili in ne bom prej našla miru, dokler se tej sili ne uklonim.«


Alma Maksimilijana Karlin
(rojena 1889 v Celju) je namreč prva ženska na svetu, ki je sama, brez podpornikov in sponzorjev, prepotovala svet v letih po prvi svetovni vojni, in se vmes preživljala s poučevanjem jezikov in pisanjem potopisnih reportaž. Vmes je tudi neumorno študirala lokalno okolje in pisala zgodbe ter romane, ki so desetletje kasneje izhajali pri nemških založbah in bili potem prevedeni tudi v mnoge evropske jezike. Ustvarila je kar triindvajset del, predvsem romanov in potopisov, ki so postali obvezno branje za izobražene gospe in dame po zahodni Evropi. Žal ni pisala v slovenščini, čeprav izvira iz slovenske družine: mati je bila učiteljica na celjski dekliški šoli, oče pa je bil upokojeni major avstroogrske vojske. Zato so prisegali na zvestobo avstroogrski monarhiji in celo doma govorili v nemščini, čeprav je Alma znala tudi slovensko. Mlada Alma je bila bolehen otrok, ki je komaj kaj hodil v šolo, je pa zgodaj odkrila svoj talent za učenje tujih jezikov in navdušenje nad eksotičnimi tujimi kraji in ljudmi. Tako je leta 1914 na londonski Royal Society of Arts opravila izredno težke izpite iz osmih tujih jezikov, kar ji je dalo možnost, da se preživlja s pisanjem in poučevanjem teh jezikov, leta 1918 pa je v Celju odprla tudi jezikovno šolo. Prepotovala je vse celine in obiskala mnoge države, njena potovanja pa so vedno bila tudi študijske narave: svet je hotela podrobno izkusiti in ga videti z lastnimi očmi, zato je vsa svoja doživetja skrbno zapisovala in, kjer ni šlo drugače, tudi zarisovala.

»Mislila sem postati Kolumb, pa sem kmalu ugotovila, da je bilo vse že odkrito.«

alma
»Nobeni ženski ne bi svetovala, da gre sama okrog sveta – svet je preveč neciviliziran.«

Danes smo priča obujanju zanimanja za njeno življenje in delo, vse pogosteje pa je Alma tudi zgled in navdih mnogim dekletom in ženskam. Pokazala je namreč poseben pogum, ki je bil potreben, da ženska v tistem času samostojno potuje po svetu brez spremstva moškega, brez denarne podpore in brez sodobne tehnologije. Glede na to, da je Almin prvi slovenski knjižni prevod nastal šele dvajset let po njeni smrti, je prav, da se njeno življenje in delo čim bolje predstavi domačemu občinstvu, in ta stripovski poklon njenemu življenju in delu je zagotovo korak v tej smeri.

»Lebdim v vseprostorju na samotni zvezdi, ki sem jo odkrila. Z nje ni videti zemlje.«

amk3-53
amk3-49

Alma-107

amkIV-10

Izdajo je sofinancirala Javna agencija za knjigo RS.
Medijski sponzor: Mladina d. d.
Distribucija: Buča knjigotrštvo.
Vizualni material za novinarje je na voljo tukaj.

logoti_sponzorji

Predstavitev s podpisovanjem bo v sredo, 2. decembra 2015, ob 19:00 uri.

Mladina 47/2015

Slovenski knjižni sejem odpira vrata knjigam in debatam

.
Čas je za knjižne radosti
24. november 2015 ob 11:15
Ljubljana – MMC RTV SLO/STA

Slovenski knjižni sejem se bo drevi uradno začel s podelitvijo Schwentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu, za širše občinstvo pa bo vrata odprl v sredo ob 9. uri.

Sejem se ponaša tudi z novo likovno podobo, za katero so si organizatorji sposodili junaka Mikija Mustra Lakotnika in Trdonjo. S tem začenjajo “serijo avtorskih celostnih podob sejma, ki jih bodo nadaljevala vrhunska imena slovenske likovne in ilustratorske scene,” Mustru pa bodo ob 90-letnici poklonili tudi razstavo.

 

Celoten program knjižnega sejma najdete tukaj

 

Slovenski knjižni sejem
Sejem se ponaša tudi z novo likovno podobo, za katero so si organizatorji sposodili junaka Mikija Mustra Lakotnika in Trdonjo. V preddverju Gallusove dvorane Cankarjevega doma si bo mogoče ogledati tudi razstavo njegovih del. Med drugim bodo razstavljene originalne table stripa Zvitorepec in političnih karikatur ter prvi izvodi slikanic, kot so Račka Žlobudračka, Poslednji Mohikanec in Za očetom. Foto: http://www.knjiznisejem.si/

Za širšo javnost bo sejem odprt od srede naprej, v četrtek in petek celo do 22. ure, vstopnice pa so brezplačne.

N. Ar.

Celoten članekhttp://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slovenski-knjizni-sejem-odpira-vrata-knjigam-in-debatam/379392

1 2 3 12